Omemba: Ankica Jurić Tilić

»Niti za hip si nisem mogel predstavljati, da bi Iliri v filmu govorili hrvaško – ali, še huje, angleško. Jasno pa je, da je ilirski jezik, ki ga uporabljamo, filmska konvencija – morali smo si ga izmisliti.«

»Nočem mistificirati zadev, ampak primerna karizma 'klikne' ali pa ne. To, ali bo vloga funkcionirala, ni odvisno samo od igralčeve poklicne sposobnosti, ampak tudi od njegovega značaja, intuicije.«

»Ideja anarhizma mi je zelo blizu.«

»Odzivi so se zvrstili v razponu 360 stopinj: nekateri filma nikakor ne marajo, nekatere filmske kritike izrazito moti domnevno pomanjkljiva narativno-dramaturška linija, razne nacionaliste pa film moti, češ da Iliri že niso bili taki barbari, da so imeli sijajne palače …«

»Želela sem, da bi film funkcioniral kot vrtinec pogledov in akcij, vse počneš z zavedanjem, da te nekdo gleda, da nisi nikoli sam, venomer si del družbenega trenutka.«

»Šolniki so prav nasprotno z mojimi strahovi dobili občutek, da film postavlja njihovo muko na vidno mesto, da se o njihovih stiskah kar naenkrat več govori.«

»Ali bi prijavil nekoga, ki dela s teboj? Stalen odgovor na to je bil 'ne'. Kaj je razlog za ta 'ne', pa je zgodba filma.«

»Ta odhod domov sem načrtovala kot prikaz prelivanja v stanje, ko stvari postajajo osebne. Ko služba postane zasebna muka, ki jo živiš 24/7.«

»Film je bil v razvoju šest ali sedem let, veliko različic scenarija smo morali prekopati, da je nastala zgodba, ki je obenem osebna in vpeta v kolektiv.«

»Če lahko snemamo filme o Galcih in Vikingih, zakaj ne tudi o Ilirih?«

»Koncept oživljanja ilirskih časov se mi v polju animacije ni zdel dovolj močan projekt.«

»Ne nazadnje prvi dodajamo ta naš lokalni drobec v mozaik antičnega sveta.«

»V življenju se neke stvari zaokrožijo.«

»Po zaslugi ogromnega angažmaja in entuziazma cele ekipe je film dejansko vrhunsko narejen.«

»To nagrado želim posvetiti svoji družini in vsem prekrasnim ljudem, s katerimi sem sodelovala. Ko koproduciramo, ko sodelujemo, je zelo naravno biti odprt. In to je duh evropskega filmskega ustvarjanja.«

»Igralec se je javil po videopovezavi in v svojem zahvalnem govoru presežne besede hvale seveda namenil Pedru Almodovarju, ki je nato tudi v njegovem imenu prevzel kipec.«

»Lahko smo srečni, da evropska kinematografija ne obstaja z enim samim slogom. Vesel sem, da je evropska solidarnost majhnim državam omogočila snemanje čudovitih filmov.«

»Navdušena in ganjena.«